ČLANI ZDRUŽENJA O ZDRUŽENJUKONTAKTNOVICE DEJAVNOSTI

Dnevnik - Dobiček pri zasebnikih?

01.10.2015

Odgovor na razpravo o upravičenosti izkazovanja dobička pri zasebnikih

Dušan Keber je dne 8.8.2015 v Dnevniku objavil Kolumo z naslovom Red pri koncesijah?: Z njegovim mnenjem  glede dobička se vsekakor ne moremo strinjati, zato smo v Dnevniku objavili našo nasprotno mnenje (ki pa so ga po mesecu dni izbrisali iz portala):

Dr. Dušan Keber je dne 8.8.2015 v Dnevniku objavil mnenje z naslovom: Red pri koncesijah?, kjer govori o podeljevanju koncesij v zdravstvu in o dobičku pri zasebnikih. Strinjamo se z dr. Kebrom, da bi bilo potrebno zagotoviti podeljevanje koncesij na podlagi vnaprej znanih strokovnih kriterijev, ki temeljijo na potrebah pacientov. Ne strinjamo pa se z argumenti, ki jih navaja na temo (ne)upravičenosti izkazovanja dobička v organizacijah zasebne zdravstvene dejavnosti.

Poslovni izid (dobiček, izguba) namreč pokaže, kako uspešno podjetje uporablja razpoložljiva sredstva oziroma kakšna je uspešnost poslovanja podjetja. Za vsakega vodjo in lastnika je pomembno, da je neka organizacija sposobna zagotoviti dolgoročni obstoj podjetja. Vodji dobiček pomeni informacijo, da je uspel ustvariti več kot je bilo porabljenega, kar posledično pomeni večjo investicijsko zmožnost podjetja oziroma zmožnost širitve obsega poslovanja. Poslovanje z dobičkom pomeni tudi manjšo zadolženost podjetja, saj lahko obveznosti krije iz lastnih sredstev. Dobiček upnikom (dobaviteljem, bankam) zagotavlja, da je poslovanje podjetja manj tvegano in jim daje informacijo, da lahko s takšnim podjetjem dolgoročno in kakovostno sodelujejo. Zaposlenim pa pomeni predvsem zagotovilo o ohranjanju socialne varnosti. Dobiček tako pomeni pomembno informacijo različnim interesnim skupinam.

V kolikor podjetje ni sposobno ustvariti dobička posluje z izgubo. Poslovanje z izgubo v praksi pomeni, da podjetje na dolgi rok ni sposobno poravnati svojih obveznosti do dobaviteljev, zato začne kupovati manj kakovostne materiale ali pa mu jih dobavitelj sploh ne želi dobavljati več. Plače izplačuje z zamudo, kar pomeni nezadovoljstvo zaposlenih in večjo fluktuacijo. Ne zmore več plačevati stroškov izobraževanja, kar vpliva na strokovnost zaposlenih. Ni sposoben obnavljati svoje opreme oziroma jo nadomeščati z novo. Iz navedenega vidimo, da si pacient vsekakor ne more želeti, da bi pregled opravil pri zasebniku, ki ne posluje z dobičkom.

Dr. Keber v svojem mnenju kot sporno navaja tudi to, da si zasebni zdravniki izplačujejo (pre)nizke plače in s tem posledično ne prispevajo dovolj sredstev v javno blagajno. Po eni strani so visoke plače edina oblika neposredne osebne koristi (tako v zasebnih kot v javnih zavodih). Po drugi strani pa v kolikor podjetje ne izplačuje visokih plač ostajajo ta sredstva v podjetju in z njimi lahko zasebnik financira nadaljnjo rast in razvoj podjetja (boljši materiali in oprema, izobraževanje in motivacija zaposlenih ipd). Višji dobiček, ki nastaja zaradi nižjih stroškov dela pa je obdavčen, tako da se težko strinjamo z dejstvom, da zasebniki premalo prispevamo v javno blagajno.

Poleg tega dobiček največkrat ne izhaja iz prihodkov, ki jih podjetje ustvari iz koncesijske dejavnosti. Zasebniki pogosto določene preglede opravljajo samoplačniško (nadstandardni pregledi, pregledi, ki niso vključeni v obvezno košarico pravic) in iz presežkov te dejavnosti financirajo razvoj koncesijske dejavnosti. Tako lahko pacientom zagotavljajo opravljanje vseh preiskav in storitev (koncesijskih in samoplačniških) na kar najbolj kakovostni in strokovni ravni.

Poslovanje v pravni obliki, kjer je dobiček razviden (npr. d.o.o. in s.p.) je tudi najbolj transparenten način poslovanja, saj je poslovni izid za vsako posamezno leto javno objavljen. Na ta način delujejo skoraj vsi zasebni zdravstveni izvajalci.

Glede na vse navedeno lahko trdimo, da nosilci zasebne zdravstvene dejavnosti prevzemamo, v zameno za nekoliko večjo svobodo odločitev v primerjavi z delom v javnem zavodu, veliko osebno moralno tveganje za vse obveznosti. Tu mislimo na obveznosti do dobaviteljev, do države in predvsem do svojih zaposlenih, ki jim moramo vsak mesec zagotoviti redno izplačilo. V primeru izgube moramo za vse dolgove poskrbeti sami. V kolikor ne bi ravnali racionalno ne moremo računati na dokapitalizacijo podjetja iz državnih sredstev ali pomoč ministrstva. Res je, da nam sedanja pravna ureditev daje določeno svobodo pri odločitvah, vendar vse analize kažejo na veliko zadovoljstvo pacientov kadar le-ti opravljajo svoje storitve v zasebnih organizacijah, kar jasno dokazuje, da te svobode ne izkoriščamo v svoj prid.
 
Izpostavili bi pa tudi to, da RS koncesije ne podeljuje samo za zdravstveno dejavnost, temveč se le-te podeljujejo na zelo različnih področjih - na področju socialnega varstva, izvajanja pokopališke in pogrebne dejavnosti, urejanja in izkoriščanja vode, izkoriščanja državnih gozdov, … če omenimo samo nekatere. V primeru, da bi prišlo do širše razprave o upravičenosti izkazovanja dobička in zahteve po ločenem prikazovanju postavk po virih prihodkov bi le-to morali razširiti na vse koncesionarje, ki poslujejo v Sloveniji in ne samo na tiste, ki izvajajo storitve v zasebni zdravstveni dejavnosti.

Mateja Gorenšek Cajhen, univ. dipl. ekon., generalna sekretarka in
Pinter Žarko, dr. med., predsednik
GIZ Specialisti (Združenje zasebnih specialističnih zdravstvenih družb)



Nedeljski dnevnik - Za najbolj kakovostno in varno obravnavo pacientov

24.06.2015

Članek v Nedeljskem dnevniku

V Nedeljskem dnevniku so z generalno sekretarko združenja GIZ Specialisti Matejo Gorenšek Cajhen, ki je vodila projekt mednarodne akreditacije opravili intervju, ki si ga lahko preberete tukaj: 1. stran in 2. stran.

Združenje prejelo mednarodno priznanje

14.01.2015

Združenje Specialisti je prejelo mednarodno priznanje za uspešno vodenje projekta akreditacije

Z velikim ponosom je združenje GIZ Specialisti prejelo Posebno priznanje za doprinos k povečanju varnosti pacientov s strani Hrvaškega združenja za varnost pacientov. Priznanje smo prejeli za uspešno vodenje projekta mednarodne akreditacije 15 slovenskih zasebnih zdravstvenih ustanov po standardih Accreditation Canada International. Veseli nas, da je bil pomen projekta prepoznan celo preko meja.     
        
Priznanje je Mateji Gorenšek Cajhen, vodji projekta, na slovesnosti dne 15.11.2014 podelil namestnik hrvaškega Ministra za zdravje prim. mr. sc. Marijan Cesarik.              
        
                                            Marijan Cesarik in Mateja Gorenšek Cajhen          
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Članek v časopisu Delo

13.06.2014

Mednarodno primerljivih tudi 15 zasebnih zdravstvenih podjetij

V časopisu Delo je bil objavljen daljši članek o mednarodni primerljivosti 15 zasebnih zdravstvenih ustanov, ki so uspele pridobiti mednarodno akreditacijo Accreditation Canada International pod vodstvom združenja GIZ Specialisti.

Članek si lahko preberete tukaj.   
Članek v Delu   
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Slavnostni dogodek ob podelitvi certifikatov

12.06.2014

Zasebne organizacije prejele certifikate za mednarodno akreditacijo

Petnajst zasebnih zdravstvenih ustanov (Azur, Archimed, Barsos, Cardial, Diagnostični center Bled, Estetika Fabjan, Gastromedica, Iatros dr. Košorok, Inmed, Križaj, Pušnik-Novljan, Oftalmo, Studio, Zdrav splet in Zdravilišče Rogaška Zdravstvo) je na slavnostni podelitvi prejelo certifikate za uspešno opravljeno presojo mednarodne akreditacije po standardih Accreditation Canada International. 

Uvodni pozdravni govor je imel g. Peter Bohinec iz Ministrstva za zdravje, ki je poudaril pomen varnosti obravnave in kakovosti oskrbe pacientov in čestital organizacijam, da so uspele pridobiti mednarodno akreditacijo.

Certifikate je predstavnikom podjetij podelila ga. Conny Menger, izvršna direktorica Accreditation Canada International, ki je za to priložnost prišla iz Kanade. V svojem govoru je med drugim dejala: ''V začetku lanskega leta sta ACI in Mateja Gorenšek Cajhen pričela načrtovati vstop vaših podjetij v proces mednarodne akreditacije. Z vašo predanostjo ter pomočjo združenja ste se zavezali standardom in konceptu kvalitete, ki jih prinaša akreditacija. Tako ste se s pomočjo rednih srečanj združenja seznanili s standardi, jih skupaj pregledali in nato zahteve vpeljali v vaša podjetja ter marca v letošnjem letu uspešno prestali presojo. Lahko rečem, da je GIZ-ova metoda povezovanja in medsebojne podpore pri procesu akreditacije lahko zgled ostalim združenjem po svetu.

Gostujoči presojevalci so bili vsakič znova navdušeni nad obsegom in vestnostjo obravnave pri izvajanju storitev. Jasno je, da se podjetja v sklopu združenja vzpenjajo v samo središče strokovne dovršenosti. S pridobitvijo akreditacije so podjetja javnosti in ostalim deležnikom pokazala svojo predanost nenehnemu izboljševanju kvalitete storitev.

Ostajamo vaš partner na poti izboljševanja kvalitete storitev, z vašimi poročili o nadaljnjem prepoznavanju področij izboljšave pa vas usmerjamo k doseganju še višjega nivoja akreditacije. Biti med najboljšimi zahteva močno voljo, zato še enkrat iskreno čestitam vsem za ta dosežek. Lahko zatrdim, da se je združenje GIZ Specialisti dvignilo v sam slovenski vrh in je lahko ob tem mejniku ponosno na vse svoje člane.''  

Skupinska slika prejemnikov mednarodne akreditacije

Sledil je govor predsednika združenja GIZ Specialisti Žarka Pinter, dr. med., ki se je najprej vsem zahvalil in dejal, da smo pokazali, kako je s skupnim delom mogoče izpeljati tudi tako velike projekte. ''Odločitev za akreditacijo pri nas ni bila težka, premagala nas je želja po potrditvi in dvigu kvalitete dela. Izbira akreditacijske ustanove je bila temeljita in natančna. Za nami je naporno leto, danes stojimo na drugi stopnički, pot navzgor nam je odprta, korak za korakom gremo naprej.''  je še dodal. 

Mateja Gorenšek Cajhen, vodja projekta, pa je v uvodnem delu svojega govora dejala: ''Zgodba našega projekta je predvsem zgodba o povezovanju, ki ga v slovenskem zdravstvenem sistemu drugače močno pogrešamo. Je zgodba o premnogih delovnih popoldanskih srečanjih in delovnih vikendih. Je zgodba o sodelovanju, ki je projekt tudi močno pocenila. Je zgodba o pozitivni energiji in medsebojni spodbudi in pomoči.''

Uradnemu delo dogodka s podelitvijo certifikatov in kuturnim programom je sledil še družabni del.

Nekaj utrinkov iz slavnostnega dogodka:   
 Podelitev podelitev 4 podelitev 3
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Uspešno zaključena mednarodna akreditacija

23.05.2014

15 zasebnih zdravstvenih ustanov uspešno zaključilo mednarodno presojo

Združenje GIZ Specialisti je 2 leti vodilo projekt v katerega je bilo vključenih 15 zasebnih zdravstvenih organizacij in se je končal marca 2014 z uspešno presojo vseh podjetij v skupini. Akreditirali smo se po standardih kanadske akreditacijske ustanove Accreditation Canada International, ki ima standarde, presojevalce in lastno organizacijo akreditirano pri ISQui (mednarodni ustanovi, ki presoja akreditacijske ustanove). Je tudi krovna organizacija, ki skrbi za kakovostno zdravstvo v Kanadi, ki je poznano po enem najbolj kakovostnih zdravstvenih sistemov na svetu.

Podjetja znotraj projektne skupine, ki so uspešno opravila presojo so:
  • Azur
  • Archimed
  • Barsos
  • Cardial
  • Diagnostični center Bled
  • Estetika Fabjan
  • Gastromedica
  • Iatros dr. Košorok
  • Inmed
  • Križaj
  • Pušnik-Novljan
  • Oftalmo
  • Studio
  • Zdrav Splet
  • Zdravilišče Rogaška Zdravstvo
Mednarodna akreditacija je nadgradnja dosedanje odličnosti zdravstvenih storitev, učinkovite organizacije dela in prijazne obravnave naših bolnikov.  
----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 


Predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti

04.09.2013

Naše pripombe in predlogi v sklopu javne razprave o predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti

V Združenju GIZ Specialisti smo pripravili pripombe in predloge v sklopu javne razprave predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti. Predlog zakona neupravičeno postavlja koncesionarje v podrejen položaj in močno omejuje delo koncesionarjev. V primeru sprejetja zakona v predlagani obliki, bodo prikrajšani predvsem številni pacienti, ki so s kakovostjo in strokovnostjo dela ter prijaznostjo koncesionarjev zelo zadovoljni.

Mednarodna akreditacija ACI

28.02.2013

GIZ Specialisti vodi mednarodno akreditacijo za 14 podjetij

Pod vodstvom združenja GIZ Specialisti se začenjajo priprave na mednarodno akreditacijo zasebnikov koncesionarjev, ki se bodo v začetku leta 2014 akreditirali po mednarodni akreditaciji Accreditation Canada International. Po enoletnih predstavitvah in pogajanjih z različnimi akreditacijskimi ustanovami je vodstvo združenja za začetek izvajanja projekta izbralo omenjeno akreditacijsko ustanovo.

Accreditation Canada International je ena izmed v svetu najbolj uveljavljenih mednarodnih akreditacijskih zdravstvenih ustanov, ki je akreditirana tudi pri ISQui. S pridobitvijo akreditacije bo kakovost in varnost obravnave pacientov pri 15 izvajalcih vključenih v projektno skupino primerljiva s svetovno najbolj uveljavljenim načinom dela v zdravstvu. S tem projektom zasebniki nadaljujemo z uresničevanjem naše zaveze po čim bolj kakovostni in varni obravnavi naših pacientov.

Dober zdravnik svoje delo vzame kot poslanstvo

21.11.2011

Intervju s predsednikom združenja v Dnevniku

V prilogi častnika Dnevnik so objavili intervju s predsednikom združenja dr. Pinterjem, ki si ga lahko preberete tukaj.

Kolumna dr. Pinterja v Medicini danes

29.06.2011

Predsednik združenja komentiral aktualno problematiko čakalnih dob

Dr. Pinter je na zadnji strani častnika Medicina danes v celostranski kolumni predstavil problematiko čakalnih dob z vidika zasebnikov koncesionarjev (povezava na članek).

Predsednik združenja dr. Pinter v prilogi Dnevnika

07.04.2011

Stališča združenja predstavljena še reviji Moje zdravje, prilogi Dnevnika

Predsednik združenja GIZ Specialisti je v obširnem članku v prilogi Moje zdravje časopisa Dnevnik predstavil stališča združenja. Celoten članek z naslovom Zasebni zdravniki so dostopnejši od tistih v javnih zavodih si lahko preberete tukaj.

Diagnostični center Bled v Medicini danes

06.04.2011

Uvedba CO2 pri koloskopiji

Ustanovni član združenja GIZ Specialisti je v častniku Medicina danes predstavil prednosti izvedbe koloskopije z vpihavanjem CO2, ki jo izvaja med prvimi v Sloveniji (povezava na članek).

Medicinski center Iatros v reviji Antena

31.03.2011

Virus humanega papiloma nevaren

Medicinski center Iatros, ustanovni član združenja GIZ Specialisti, ki je specializiran za opravljanje proktoloških pregledov in operacij ter prvi center, ki je specializiran izključno za obolenja s področja koloproktologije, je v reviji Antena predstavil članek z naslovom Zakaj je virus humanega papiloma nevaren?

Finance - Medicina danes

01.12.2010

Zdravstvena politika mora spoznati, da smo zasebniki pomemben del javne zdravstvene mreže.

Medicina danes, častnik, ki izhaja pod okriljem Financ, je objavil obširen članek v katerem predsednik združenja Žarko Pinter, dr. med. pojasnjuje naša stališča o pomembnosti urejenega pravnega okolja, racionalnosti dela zasebnikov in naš pogled na predlog Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je nastal pod ministrovanjem g. Miklavčiča.
Povezava na članek.


Dobro jutro

11.10.2010

Javni zdravstveni sistem brez zasebnih zdravstvenih organizacij ne bi mogel tekoče delovati

Združenje zasebnih specialističnih zdravstvenih družb, imenovano GIZ Specialisti, 8. oktobra praznuje prvo obletnico delovanja.V združenje se je v tem času vključilo že 22 zdravstvenih organizacij, ki se ukvarjajo s specialistično zdravstveno dejavnostjo. To po obsegu ambulantnega dela pomeni več kot polovico v posameznih strokah. Glavni namen združenja je, da zastopajo interese zasebnikov in s tem ustvarijo boljše razmere za nadaljnje delo ter da povečajo dobro ime zasebne zdravstvene dejavnosti.''Poudariti je treba, da zasebne zdravstvene organizacije bolnikom zagotavljajo preiskave in preglede na najvišji kakovostni ravni, ki jih izvajajo redno zaposleni strokovnjaki. V naših ambulantah uporabljamo najsodobnejšo medicinsko opremo. Določene zasebne organizacije opravljajo najzahtevnejše diagnostične preiskave, ki se opravljajo samo še v okviru univerzitetnih klinik. Posebej je treba omeniti dobro organizacijo dela, saj je pregled posameznika zelo racionalno izrabljen (recimo ob enem obisku pacienta naredimo več pregledov in ta takoj dobi rezultate),'' je dejal predsednik GIZ, dr. Žarko Pinter.Zasebne organizacije so pomemben del zdravstvenega sistema, saj opravijo več kot petino vseh ambulantnih diagnostičnih preiskav, pri določenih zdravstvenih dejavnostih pa celo do polovice programa, financiranega iz sredstev ZZZS. Lani so zasebniki koncesionarji v njihovih ambulantah opravili v povprečju od 40 do 70 odstotkov storitev v vseh javnih sredstvih (vključno z bolnišnicami) na alergologiji, pulmologiji, okulistiki in gastroenterologiji.''Glede na navedene deleže opravljenih storitev menimo, da javni zdravstveni sistem brez nas ne bi mogel tekoče potekati. Poleg koncesijskega dela zasebniki opravljamo tudi samoplačniške storitve, pri čemer prevladujejo storitve plastične in estetske kirurgije ter okulistike. Prav tako izvajamo preiskave v okviru preventivnega programa SVIT, kjer smo zasebniki lani opravili večino preiskav,''  je še dodal.

Povezava na članek:
http://www.dobrojutro.net/novice/zanimivosti/147656

Radio 1

10.10.2010

Brez zasebnih zdravnikov javni zdravstveni sistem ne bi preživel


Radio 1, 10.10. 2010 ob 13. uri:
Zasebne organizacije so pomemben del zdravstvenega sistema, saj opravijo več kot petino vseh ambulantnih diagnostičnih preiskav. ''Mi, ki smo lastniki oziroma ki delamo v teh ambulantah, opravimo v povprečju od 40 do 70 odstotkov vseh ambulantnih storitev, ki se plačujejo s sredstvi zavoda za zdravstveno zavarovanje.'' poudarja dr. Žarko Pinter iz Združenja zasebnih specialističnih zdravstvenih družb. Opozarja še na učinkovito organizacijo dela pri zasebnikih in dejstvo, da določene zasebne zdravstvene organizacije opravljajo najzahtevnejše diagnostične preiskave, ki jih sicer opravljajo le univerzitetne klinike.

Povzetek objave na Radiu 1

Radio Ognjišče

08.10.2010

Združenje se je predstavilo na Radiu Ognjišče


Radio Ognjišče, 8. 10. 2010, poročila ob 10. uri:

Združenje zasebnih specialističnih zdravstvenih služb pod imenom GIZ SPECIALISTI danes obeležuje prvo obletnico delovanja. V Združenje se je v tem času vključilo že 22 zdravstvenih organizacij, ki se ukvarjajo s specialistično dejavnostjo. Kot so zapisali v združenju, je njihov glavni namen zastopanje interesov zasebnikov in s tem ustvarjanje boljših razmer za nadaljnje delo ter povečanje dobrega imena zasebne zdravstvene dejavnosti.

Predsednik GIZ SPECIALISTOV dr. Žarko Pinter: Poudaril bi, da zasebne zdravstvene organizacije bolnikom zagotavljajo preiskave in preglede na najvišji kakovostni ravni. V naših ambulantah uporabljamo najsodobnejšo medicinsko opremo. Določene zasebne organizacije opravljajo najzahtevnejše diagnostične preiskave, ki se opravljajo samo še v okviru univerzitetnih klinik. Tako zasebne organizacije predstavljajo pomemben del zdravstvenega sistema, saj opravijo več kot petino vseh ambulantnih diagnostičnih preiskav. Pri določenih zdravstvenih preiskav pa skoraj polovico programa, ki se financira iz sredstev zavoda za zdravstveno zavarovanje. Tako je bilo lani v ambulantah zasebnih koncesionarjev opravljenih v povprečju od 40 do 70 odstotkov storitev v vseh  javnih sredstvih (vključno z bolnišnicami) na alergologiji, pulmologiji, okulistiki in gastroenterologinji.

Iz navedenih podatkov zato v Združenju menijo, da javni zdravstveni sistem brez zasebnih zdravstvenih organizacij ne bi mogel tekoče delovati.

Posnetek izjave na Radiu Ognjišče

Tiskovna agencija MOREL

07.10.2010

Brez zasebnih zdravstvenih organizacij javni zdravstveni sistem ne bi mogel tekoče delovati

Združenje zasebnih specialističnih zdravstvenih družb, imenovano GIZ Specalisti, jutri zaznamuje prvo obletnico delovanja, so zapisali v uvodu sporočila za javnost. Vanj se je v tem času vključilo že 22 zdravstvenih organizacij, ki se ukvarjajo s specialistično zdravstveno dejavnostjo. To po obsegu ambulantnega dela pomeni več kot polovico v posameznih strokah. Glavni namen združenja je, da zastopajo interese zasebnikov in s tem ustvarijo boljše razmere za nadaljnje delo ter da povečajo dobro ime zasebne zdravstvene dejavnosti. »Poudariti je treba, da zasebne zdravstvene organizacije bolnikom zagotavljajo preiskave in preglede na najvišji kakovostni ravni, ki jih izvajajo redno zaposleni strokovnjaki. V naših ambulantah uporabljamo najsodobnejšo medicinsko opremo. Določene zasebne organizacije opravljajo najzahtevnejše diagnostične preiskave, ki se opravljajo samo še v okviru univerzitetnih klinik. Posebej je treba omeniti dobro organizacijo dela, saj je pregled posameznika zelo racionalno izrabljen (recimo ob enem obisku pacienta naredimo več pregledov in ta takoj dobi rezultate),« je dejal predsednik GIZ Žarko Pinter. Zasebne organizacije so pomemben del zdravstvenega sistema, saj opravijo več kot petino vseh ambulantnih diagnostičnih preiskav, pri določenih zdravstvenih dejavnostih pa celo do polovice programa, financiranega iz sredstev ZZZS. Lani so zasebniki koncesionarji v njihovih ambulantah opravili v povprečju od 40 do 70 odstotkov storitev v vseh javnih sredstvih (vključno z bolnišnicami) na alergologiji, pulmologiji, okulistiki in gastroenterologiji. »Glede na navedene deleže opravljenih storitev menimo, da javni zdravstveni sistem brez nas ne bi mogel tekoče potekati. Poleg koncesijskega dela zasebniki opravljamo tudi samoplačniške storitve, pri čemer prevladujejo storitve plastične in estetske kirurgije ter okulistike. Prav tako izvajamo preiskave v okviru preventivnega programa SVIT, kjer smo zasebniki lani opravili večino preiskav,« je še dodal Pintar.

Povezava na članek:
http://www.morel.si/Zanimivosti/Brez_zasebnih_zdravstvenih_organizacij_
javni_zdravstveni_sistem_ne_bi_mogel_tekoce_delovati_1/

Sporočilo za javnost

07.10.2010

Ob prvi obletnici združenja smo vse medije obvestili o delovanju združenja.

Sporočilo za javnost

Članek v Dnevniku

07.06.2010

Odziv na članek Med prisilnim varčevanjem in tržno nujo.

V tiskani izdaji Dnevnika objavljenega 19.5.2010 je bilo navedeno, da je tudi zasebna zdravstvena dejavnost eden od vzrokov za aktualne težave v javnem zdravstvu. Kot odziv na članek smo pripravili besedilo pod naslovom Odziv na članek Med prisilnim varčevanjem in tržno nujo.

Predstavitev združenja v ISIS

05.02.2010

V januarski številki revije ISIS je bil objavljen članek s predstavitvijo združenja GIZ Specialisti

V reviji ISIS, ki je revija Zdravniške zbornice Slovenije je bil v januarski številki 2010 objavljen članek z naslovom Ustanovili smo združenje zasebnih organizacij na sekundarni ravni. V članku je predsednik združenja g. Pinter, dr. med., poudaril pomembnost zasebnih specialističnih organizacij na sekundarnem nivoju, povzel glavne razloge za ustanovitev združenja ter cilje združenja in pozval, da se združenju pridružijo novi člani. Več o članku si lahko preberete na spletnem naslovu revije ISIS.
Pristopna izjava
PRISTOPNA IZJAVA